Sprejeti ne pomeni odnehati

Včasih si želimo, da bi drugi ravnali drugače. Da bi nas vodstvo bolj slišalo, da bi se sodelavci bolj držali dogovorov, da bi bile razmere bolj pravične. Kljub vsemu trudu pa pogosto naletimo na odpor, razočaranje in občutek nemoči.

Stara modrost, ki jo pripisujejo Frančišku Asiškemu, prosi za tri stvari: moč, da sprejmemo, česar ne moremo spremeniti, pogum, da spremenimo, kar lahko, in modrost, da ločimo eno od drugega. V tem stavku je zajetega presenetljivo veliko od tega, kar psihologija danes ve o obvladovanju obremenitev.

Pogum je potreben tam, kjer imamo vpliv. Ko nas sodelavec na sestanku vedno znova prekinja, lahko mirno povemo, da bi radi povedali do konca. Ko so naloge nejasne, lahko vprašamo ali predlagamo boljšo pot. Pogum pomeni reči, kar mislimo, tudi če ni sprejeto z navdušenjem.

Moč je potrebna tam, kjer vpliva nimamo. Če vodstvo zaposlenih ne vključuje v odločanje, tega ni treba jemati osebno in od sebe ni treba pričakovati, da bomo to spremenili sami. Lahko pa izberemo, koliko energije bomo temu še namenjali.

Vmes je nekaj, kar pogosto spregledamo. Zunanji dogodek postane naše notranje doživetje šele skozi razlago. »Spet me ignorirajo, očitno nisem dovolj dober.« »Če postavim mejo, bodo mislili, da sem konflikten.« »Spet je tako kot takrat, ko me nihče ni jemal resno.« Take misli pogosto prihajajo iz preteklih izkušenj, ne iz sedanje situacije. In prav tu, med dogodkom in doživetjem, se nahaja naša moč.

Sprejeti ne pomeni odnehati in ne pomeni, da je vse v redu. Pomeni izbrati notranji mir tam, kjer je cena boja previsoka, in pogum tam, kjer se boj splača.

Če vas zanima izvedba za vaš kolektiv, mi pišite.