Teme delavnic

Dobri odnosi in učinkovita komunikacija so temelj produktivnega delovnega okolja. Na delavnici raziskujemo, kako vzpostaviti in ohranjati dobre odnose s sodelavci, kako okrepiti komunikacijske veščine in kako se konstruktivno spoprijeti s konflikti, ki so v vsakem kolektivu neizogibni.

Udeleženci pridobijo:

• razumevanje temeljnih načel učinkovite komunikacije,
• strategije za gradnjo in vzdrževanje dobrih odnosov,
• praktične tehnike za razreševanje konfliktov,
• več samozavesti pri izražanju mnenj in vodenju pogovorov.

Zakaj se pogovor kljub dobrim namenom včasih zaplete? Zakaj prihaja do nesporazumov in zakaj določene situacije v nas sprožijo odpor ali nelagodje?

Delavnica se osredotoča na konkretne zahtevne situacije iz prakse. Manj teorije, več primerov iz vsakdanjega delovnega okolja.

Obravnavamo:

• zahtevne pogovore s sodelavci, strankami, vodji in poslovnimi partnerji,
• razloge za odpor do sprememb in odzivanje nanje,
• medgeneracijske razlike in raznolikost v kolektivu,
• praktične pristope za bolj jasno in umirjeno komunikacijo.

Včasih sodelovanje preprosto ni enostavno. Pride do nesporazuma, včasih pa tudi do nespoštljivega ali žaljivega vedenja. Takšne situacije močno vplivajo na počutje zaposlenih, odnose v ekipi in kakovost dela.

Skozi konkretne primere pogledamo:

• zakaj v konfliktih pogosto reagiramo impulzivno in kako to bolje obvladamo,
• kako naše interpretacije dogodkov vplivajo na naše odzive,
• kako ohraniti nadzor nad svojim vedenjem tudi takrat, ko ga drugi nimajo,
• kako postaviti osebne meje na spoštljiv način,
• kako uporabiti jaz sporočila, da izrazimo svoje doživljanje brez zaostrovanja,
• kako ravnati v trenutkih, ko so čustva premočna za konstruktiven pogovor.

Zaposleni se pri delu vse pogosteje srečujejo z nezadovoljnimi, razburjenimi ali celo agresivnimi strankami. Takšne situacije so neprijetne, stresne in včasih tudi nevarne.

Namen delavnice je povečati občutek varnosti pri delu, ponuditi konkretna orodja za umirjanje napetih situacij in jasno opredeliti, kako ravnati, ko situacija preseže meje sprejemljivega.

Udeleženci spoznajo:

• kako prepoznati zgodnje znake stopnjevanja konflikta,
• kako se odzvati mirno in profesionalno,
• kako postaviti mejo,
• predvsem pa, kaj storiti, ko umirjanje ni več mogoče.

Poseben poudarek je na tem, da varnost zaposlenega vedno ostaja na prvem mestu.

Nekdo govori hitro in se odloči takoj, drugi potrebuje čas. Nekdo v napetosti stopi naprej, drugi se umakne. Prav te razlike so pogosto vir nepotrebnih napetosti med sodelavci.

Ljudje se ne vedemo različno zato, ker bi hoteli nagajati, ampak zato, ker smo različni.

Na delavnici spoznamo:

• kaj je temperament, kaj osebnost in kako se osebnost gradi,
• kako se osebnostne značilnosti prevedejo v način komuniciranja,
• zakaj svoje vedenje pojasnjujemo z okoliščinami, vedenje drugih pa z značajem,
• kako postaviti mejo, ko ne gre več za različnost, ampak za nespoštljivost.

Namesto ocene »ta je pa nemogoč« vadimo vprašanje »zakaj se ta človek vede tako, kot se vede«. Isto vprašanje obrnemo tudi nase.

Vsak dan doživljamo različna čustva, od veselja in ponosa do jeze, krivde in razočaranja. Vsa so dragocena, saj nam nekaj sporočajo. Ključno pa je, kako jih razumemo in kako se nanje odzovemo.

Na delavnici pogledamo:

• kako naša prepričanja in razlage oblikujejo čustva in odnose,
• zakaj so vsa čustva funkcionalna, tudi tista, ki jih imamo za negativna,
• kako prevzeti odgovornost za svoj odziv in se po potrebi opravičiti,
• kako ostati pristen, ko čutimo pritisk, da bi ugajali drugim.

Ne gre za to, da bi čustva vedno popolnoma obvladali, ampak da jih bolje razumemo in z njimi bolje ravnamo. Ker smo vsi le ljudje.

Na vsakem koraku smo obdani z informacijami, mnenji, nasveti in zgodbami drugih. Poslušamo težave sodelavcev, spremljamo novice in številne nasvete o tem, kako bi morali živeti. Vse to lahko pripelje do občutka preobremenjenosti, utrujenosti in izgube notranjega miru.

Na delavnici pogledamo, zakaj nas določene informacije in odnosi tako močno obremenjujejo, kako prepoznati razliko med tem, na kar lahko vplivamo, in tem, česar ne moremo spremeniti, ter kako postaviti zdrave meje brez občutkov krivde.

Včasih si želimo, da bi drugi ravnali drugače. Da bi nas vodstvo bolj slišalo, sodelavci bolj spoštovali, razmere bile bolj pravične. Kljub vsemu trudu pogosto naletimo na odpor, razočaranje in občutek nemoči. Morda zato, ker svoj čas, energijo in misli vlagamo v stvari, ki niso pod našim nadzorom.

Na delavnici raziskujemo, kako se zaščititi pred čustveno izčrpanostjo in kako razvijati notranjo moč z zavestnim usmerjanjem pozornosti tja, kjer imamo vpliv, torej na svoje misli, čustva in vedenje. Učimo se postavljanja meja, zdravega umika in asertivnega izražanja sebe tudi takrat, ko sprememba na drugi strani ni zagotovljena.

Temeljno vodilo delavnice je modrost, ki jo pripisujejo Frančišku Asiškemu: »Daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, pogum, da spremenim tisto, kar lahko, in modrost, da razlikujem to dvoje.«

Se vam je že zgodilo, da ste si zaradi ene same misli pokvarili dan? Ali da ste v glavi odigrali scenarij, ki se na koncu sploh ni zgodil?

Naši možgani so izjemni, hkrati pa zelo ustvarjalni pri tem, kako si razlagamo situacije. Pogosto nas prav način razmišljanja vodi v nepotrebne pritiske, dvome in nesporazume.

Na delavnici raziščemo:

• katere so najpogostejše miselne napake,
• kako jih prepoznamo pri sebi,
• kako vplivajo na naše počutje, odnose in delo,
• kako si z majhnimi spremembami razmišljanja olajšamo vsakdan.

Delavnica prinaša vsakdanje primere, tudi takšne, ob katerih se bomo nasmehnili, in prostor za izmenjavo izkušenj. Predznanja ne zahteva, le radovednost in pripravljenost, da na svoje razmišljanje pogledamo z malo več distance in prijaznosti do sebe.

Delavnica je namenjena vsem, ki želijo bolje prepoznati in obvladati duševne obremenitve pri sebi in pri drugih ter čustva, kot so žalost, jeza, obup ali tesnoba, tako v delovnem okolju kot v zasebnem življenju.

Obravnavamo:

• spoprijemanje s težkimi dogodki, kot so smrt bližnjega, huda bolezen ali nesreča,
• obvladovanje in izražanje čustev, ki se ob teh dogodkih pojavijo,
• praktične strategije za obvladovanje stresa in krepitev duševne odpornosti.

Ste pogosto pod pritiskom, težko rečete ne ali dvomite vase? Močna in zdrava samopodoba je ena najboljših obramb pred izgorelostjo.

Na delavnici udeleženci:

• odkrijejo, kako samopodoba vpliva na doživljanje stresa,
• se naučijo prepoznati škodljive vzorce razmišljanja,
• pridobijo praktične tehnike za večjo samozavest in notranjo moč.

Vam je znano? Ležite na plaži, telo počiva, glava pa še vedno rešuje ponedeljkov sestanek. Niste sami in nič ni narobe z vami. Naši možgani so mojstri v tem, da nas ohranjajo pripete na obveznosti tudi takrat, ko bi se pravzaprav morali polniti z energijo. Dobra novica je, da pravi počitek ni stvar sreče, temveč veščina, ki se je da priučiti.

Na delavnici pogledamo:

• zakaj se živčni sistem ne zna sam preklopiti v počitek in kaj ga zares pomiri,
• kako nam nedokončane naloge brenčijo po glavi in preprost trik, s katerim jih utišamo,
• zakaj brskanje po telefonu ni počitek in kaj telo v resnici napolni,
• kako se med dopustom zares odklopimo in se po njem vrnemo mehko, brez ponedeljkovega šoka.

Udeleženci domov odnesejo svoj osebni načrt za polnjenje energije, tako za dopust kot za povsem običajne delovne dni.

Marsikatero delo ni pisarniško. Zgodnje vstajanje, promet, vreme, časovni pritisk, ljudje na terenu in stroj, ki se pokvari ob najslabšem možnem času. Vse to se nabira, v telesu in v glavi. Opazimo pa običajno šele takrat, ko smo že pošteno utrujeni.

Srečanje je namenjeno pogovoru o zdravju. Ne samo o hrani in gibanju, ampak tudi o tem, kako na naše počutje vpliva okolje, v katerem preživimo tretjino dneva.

O čem govorimo:

• kaj vse vpliva na naše zdravje, poleg tistega, na kar običajno pomislimo,
• na kaj v službi lahko vplivamo in na kaj ne ter zakaj je ta razlika tako pomembna,
• kako si po napornem dnevu hitreje opomoremo,
• zakaj imamo ljudje tako različen tempo in značaj in kaj nam to spoznanje prinese v praksi,
• kako mirno povemo, kaj nam ne ustreza, ne da bi situacijo zaostrili,
• kaj nam pomaga, da nas ena slaba izmena ne vrže iz tira za cel teden.

Delo, ki ga opravljamo vrsto let, postane del vsakdana in povsem samoumevno. Ob tem včasih pozabimo, koliko pravzaprav prispevamo sodelavcem, podjetju in skupnosti. Ko to znova ozavestimo, se lahko prebudi občutek ponosa, povezanosti in notranje motivacije.

Raziskave kažejo, da nas pri delu najbolj izpolnjuje občutek smisla, torej zavedanje, da to, kar počnemo, nekaj pomeni in pušča sled.

Skozi pogovor in razmislek:

• odkrivamo, kaj našemu delu daje pomen,
• prepoznamo svoj prispevek k uspehu podjetja,
• razmislimo, kako lahko z več zavedanja in ponosa okrepimo povezanost s sodelavci in z delom samim.

Občutek pripadnosti je ena naših najosnovnejših potreb. Že v pradavnini je članstvo v skupini pomenilo preživetje, danes pa nam daje predvsem psihološko varnost, ki pomembno vpliva na duševno zdravje in zadovoljstvo pri delu.

Na delavnici raziskujemo, kaj pomeni čutiti pripadnost podjetju, zakaj je ta občutek pomemben za počutje, odnose in učinkovitost ter kako lahko prav vsak posameznik prispeva k bolj povezani in vključujoči delovni skupnosti.

Preprosta pohvala ni le prijazna gesta, ampak pomemben dejavnik dobrega počutja in duševnega zdravja. Ko nekoga iskreno pohvalimo, se v možganih sprosti dopamin, ki spodbuja motivacijo, povezanost in sodelovanje. Pohvala koristi tako tistemu, ki jo prejme, kot tistemu, ki jo izrazi.

Na delavnici:

• spregovorimo o pomenu pohvale in priznanja v delovnem okolju,
• raziščemo, kako hvaležnost vpliva na odnose in počutje,
• odkrivamo načine, kako pohvalo izraziti iskreno in učinkovito.

Stereotipi so nekaj povsem človeškega, saj naši možgani uporabljajo bližnjice, da prihranijo energijo. Če jih ne ozavestimo, lahko sodimo prehitro in s tem nehote delamo krivico drugim.

Na delavnici:

• spoznamo, kako in zakaj nastajajo stereotipi,
• pogledamo, kako se kažejo v vsakdanu podjetja,
• raziščemo, kaj je v naši moči, da naredimo drugače.

Praktična delavnica o tem, kako z majhnimi, a premišljenimi koraki dosežemo velike spremembe na osebnem in poklicnem področju.

Udeleženci se naučijo, kako si postaviti jasne in dosegljive cilje po metodi SMART, kako oblikovati svojo osebno vizijo in kako graditi notranjo motivacijo, ki nas vodi naprej tudi takrat, ko zunanjih spodbud ni. Poseben poudarek je na pomenu majhnih zmag in na vztrajnosti pri doseganju dolgoročnih ciljev.

Vsak delovni dan prinaša svoje izzive, zato je pomembno, da znamo ohraniti jasnost, zbranost in občutek, da zmoremo tudi takrat, ko je tempo hiter.

Udeleženci spoznajo:

• kako ostati optimističen, kadar stvari ne gredo po načrtu,
• kako uporabiti moč upanja kot notranji kompas v zahtevnih dneh,
• katere preproste navade krepijo odpornost in dobro počutje,
• primerne miselne pristope, ki pomagajo ohranjati motivacijo.

Pogovor poteka sproščeno, vsak se vključi po želji.

Zaposleni redko delajo tako, kot jim rečemo. Precej pogosteje delajo tako, kot vidijo, da delamo mi. Prav zato je vodenje tako vplivna in hkrati zahtevna vloga. Ton, ki ga vodja uporabi pod pritiskom, način, kako sprejme slabo novico, in to, ali nestrinjanje izrazi odkrito ali ga zamolči, se po hierarhiji prenaša navzdol hitreje kot katerokoli navodilo.

Zato izhajamo iz temeljnega vprašanja: kaj pričakujem od svojih ljudi in kakšen zgled jim dajem. Če želim, da povedo, ko gre kaj narobe, potrebujejo občutek psihološke varnosti, torej zaupanje, da priznana napaka ali drugačno mnenje ne bosta imela neprijetnih posledic. Tega ne ustvarijo naše izjave, ampak naši odzivi, tudi tisti drobni.

Na srečanju se dotaknemo naslednjega:

• kako se osebnostne značilnosti odražajo v načinu vodenja, komuniciranja in odločanja,
• kako vodja z lastnimi odzivi gradi ali načenja psihološko varnost v ekipi,
• kaj gradi zaupanje in zakaj je to najpomembnejši vložek vodje,
• kako voditi zahtevne pogovore, da nesoglasje ostane pri vsebini,
• kaj pomeni uravnavanje lastnih čustev in odzivov kot del čustvene inteligentnosti,
• kdaj in kako izreči priznanje za dobro opravljeno delo.

V ospredju je odgovornost do sebe in do drugih. Vsak od nas lahko obvladuje predvsem svoj odziv in prav tam je naša moč. Zato govorimo tudi o postavljanju osebnih meja in o psihološki prožnosti, torej o tem, kako ostati zbran in učinkovit, ko nam okoliščine ne ustrezajo.

Srečanje je zasnovano sproščeno. Priprave udeleženci ne potrebujejo.