Počasi se daleč pride

Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. Kaplja drgne kamen. Naši predniki so o motivaciji vedeli več, kot bi sklepali iz sodobnih priročnikov o uspehu. Veliki premiki se redko začnejo z velikim začetkom. Začnejo se z majhnim korakom, ki ga ponavljamo.

Psihologa Edward Deci in Richard Ryan sta pokazala, da smo najbolj vztrajno motivirani takrat, ko so izpolnjene tri potrebe: da o svojem vedenju odločamo sami, da čutimo, da nekaj znamo in napredujemo, in da pripadamo. Motivacija, ki izhaja iz tega, je trajnejša od vsake zunanje spodbude. Nagrade in pritiski delujejo, a le dokler trajajo.

Tu majhni koraki pokažejo svojo moč. Velik cilj je pogosto oddaljen in abstrakten, zato nas lahko prej ohromi kot premakne. Majhen korak je izvedljiv danes. In ko ga naredimo, dobimo nekaj, česar velik cilj ne da: izkušnjo, da zmoremo. Majhna zmaga hrani občutek kompetentnosti, ta pa daje energijo za naslednji korak.

Psihologinja Angela Duckworth je zapisala preprosto enačbo, ki marsikoga preseneti. Talent, pomnožen s trudom, ustvari veščino. Veščina, pomnožena s trudom, ustvari dosežek. Trud se v enačbi pojavi dvakrat. Kdor ima manj talenta in vztraja, pogosto pride dlje od nekoga nadarjenega, ki hitro odneha.

Vztrajnost pa ni trma. Pomeni ostati zvest cilju in biti pripravljen spremeniti pot, ko prva ne deluje. In pomeni vedeti, zakaj nam je cilj pomemben. Kdor pozna svoj zakaj, ima več energije za vztrajanje tudi v dneh, ko se nič ne premakne.

Veliki premiki so torej vsota majhnih. Le da to vidimo šele takrat, ko pogledamo nazaj.

Če vas zanima izvedba za vaš kolektiv, mi pišite.